torek, 21. september 2010

Fajn postrežba :)

Danes sem se na ves glas nasmejala pri kosilu.
Tokrat sem šla sama. In sem zavila v moj za medslužbena kosila najljubši lokal, v Oštirno v stavbi Slovenijalesa.
Tam sem pogosto, včaih sama, včasih z DH, včasih s katerim izmed sodelavcev. Že več let, tako da definitivno sodim med stalne stranke.
Osebje je kul. Trenutno sami fantje, pa vsi po vrsti super. Prijazni, ustrežljivi, poklepetajo, če jim čas dopušča, se pohecajo...
Takoj ko sem se namestila za mizo in prebrala dnevno ponudbo je prišel eden izmed njih in mi tokrat - povedal, kaj bom jedla. In je zadel do zadnje pikice. Očitno sem tako pogosto tam, da so prepoznali moje vzorce. Vedno naročim juho. Goveja je pri njih posebej dobra. Vedno naročim kaj mesnega, če jem vegi hrano sem v eni uri potem spet lačna - kar je stvar mojega metabolizma, ne premajhnih porcij, da ne bo pomote. Včasih si namesto pripravljene priloge zaželim pomfri. Izbiram med dvema solatama. In med dvema pijačama. Sladico naročim v odvisnosti od tega, kaj nudijo. Odstopanja so, ampak redko. Poleti zmažem kakšno "taveliko solato", včasih naročim kaj iz stalne ponudbe. Danes je zadel popolnoma vse. In mi polepšal do takrat že tako fajn dan. Prav posrečeno se mi je zdelo.
Dan ni bil izgubljen. Moj moto je namreč: izgubljen je dan, ko se nisi smejal.

4 komentarji:

  1. S to zadnjo trditvijo se popolnoma strinjam. In joj kako ti zavidam dobro postrežbo in hrano. Pri nas v službi je vse skupaj bolj žalostno...

    OdgovoriIzbriši
  2. Lep moto. A se tebi tudi zdi, da so zadnji dnevi fajn, res fajn? Morda je vreme.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ja, fajn dnevi so. Pa še en tak se obeta. :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Uf, majcha ... da te bere kot knjigo? :)
    majcha in Sandra - lepo, da imata lepe dneve, vzdržujta jih ... moji so malo bolj kisli in neskončno delovni, da me že malo zdeluje tale tempo.

    OdgovoriIzbriši